Mi smo neustrašni…
Mi smo drzni…
Mi smo pogumni…

V bistvu smo mladi, tako kot ti, ki iščemo pravo pot in verjamemo, da nam Gospod pri tem pomaga.

• Br. Vlado Kolenko – naš duhovni (in finančni) vodja

• Klementina Bajec – socialna delavka

• Vesna Breščak – študentka farmacije

• Helena Rebek – študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike

• Tomaž Paljk – študent elektrotehnike

• Urban Kobal – študent filozofije in teologije

• Mojca Sumrak – študentka razrednega pouka

• Tina Mavrič – študentka visoke šole za zdravstvo

• Janez Polda – dijak

• Urška Premrn – študentka geografije

• Ana Kravos – dijakinja

• Ožbej Kunšič – dijak

• Ester Lužnik – dijakinja

• Katarina Horvat – študentka farmacije

• Tina Bizjak – študentka razrednega poouka

• Benjamin Tomažič – študent matematike

Tako, to smo mi – vseh 16 pustolovcev, ki bomo prvič leteli čez Atlantik…

Še par besed o tem, zakaj smo se odločili, da to poletje naš čas preživimo v Misijonskem taboru VOZEL…

Urška Premrn: “V Peru odhajam, ker želim, da bi letošnje počitnice preživela nekje drugje in pri tem še pomagala otrokom v stiski.”

Ožbej Kunšič: “Za odhod v Peru sem se odločil iz želje po novi, misijonski izkušnji, poleg tega pa zato, da naredim nekaj dobrega za bližnjega…”

Urban Kobal: “Da bi pomagal tamkajšnjim ljudem in spoznal košček sveta, ki mi je še popolnoma tuj. Predvsem pa, da bi od tega odnesel veliko pomembnih izkušenj, ki jih bom zagotovo potreboval v nadalnjem življenju.”

Tina Bizjak: “Že od nekdaj mi je bila mati Terezija s svojim darovanjem in ljubeznijo do bližnjih za vzgled. Tudi sama jo želim posnemati in tako po svojih močeh sebe in svoj čas darovati za otroke v Peruju … Potrebno je delati majhne stvari z veliko ljubezni.”

Ester Lužnik: “Jaz bi rada spoznala nove ljudi in nove kulture. Rada bi se naučila kaj novega in pomagala po svojih najboljših močeh …”

Vesna Breščak: “V misijone me je že od nekdaj vlekla želja pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Iskati pot ljubezni, ki se vedno razodeva preko bližnjih … ”

br. Vlado Kolenko: “Želim, da bi zmogel med otroki uresničevati in živeti Jezusov stavek:”Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili” (Mt 25,40Mt 25,40
English: World English Bible - WEB
40 “The King will answer them, ‘Most assuredly I tell you, inasmuch as you did it to one of the least of these my brothers The word for “brothers” here may be also correctly translated “brothers and sisters” or “siblings.”, you did it to me.’

WP-Bible plugin). Veselim se tudi novih izkušenj življenja z brati kapucini v Peruju.”

Katarina Horvat: “Tja grem zato, ker je v meni že od nekdaj želja po takšni izkušnji … iti v drug svet, drugo kulturo … tam pustiti delček sebe in nov delček odnesti nazaj domov.”

Janez Polda: “Za Peru sem se odločil, ker je to res priložnost za potovanje zelo daleč, ob tem pa narediš še kaj dobrega za ljudi tam in se jim po moje tudi tako bolj približaš, kakor da bi šel na izlet izključno s turističnimi cilji. Pa mislim, da po taki izkušnji tudi sam precej pridobiš.”

Helena Rebek: “V Peru grem, ker bi rada tem otrokom poklonila delček svojega časa, se od njih nekaj naučila, spoznala kakšno je življenje v Peruju in to izkušnjo znala uporabiti tudi v vsakdanjem življenju.”

Klementina Bajec: “Odločitev za tabor v Peru je prišla z željo, da preživim dva meseca z otroki, ki so navajeni drugačnega življenja – življenja na ulici, v revščini in bedi, in ki se ne igrajo z najbolj modernimi igračami.
Ti otroci pa poznajo vsakdanji napor in trud pri premagovanju drugačnih težav. Hvaležni so za majhne pozornosti in sprejemanje drug drugega v skupnosti. Tja grem, da jim podam roko in poglobim svoje strokovno znanje na področju dela z otroki.”

Tina Mavrič: “Dolgo časa sem si na tiho želela odpotovati v svet, drugačen v vsakem pogledu… v svet, ki bi me obogatel s svojo skromnostjo…
Kot bodoča medicinska sestra se želim tudi na tem področju izpopolniti in narediti nekaj za tiste iskrene očke s pomočjo mojega znanja. Mislim, da me moja pot ne vodi tja samo zaradi mojega radovednega značaja, ampak predvsem zaradi otrok, saj potrebujejo nekoga, ki jim bo znal prisluhniti in verjeti v lepši jutri.
‘Vse se rodi iz sanj’ (Carl Sandburg).”

Ana Kravos: “Od vedno sem si želela iti nekam kot prostovoljka. V mislih sem imela Indijo. Potem sem nekako od Benjamina zvedela za Peru in tega sem se resnično razveselila, čeprav me sedaj stiska tudi matura … In to je to:).”

Mojca Sumrak: “V Peru grem, ker si želim te počitnice preživeti nekoliko drugače. Stran od sveta ki ga poznam želim spoznati tudi drugo plat naše Zemlje. Tisto plat, ki ni najbolj barvasta in rožnata, a verjamem da v sebi nosi prav to, na kar mi v našem svetu dostikrat pozabljamo.. Veselje nad življenjem in nad malenkostmi, ki nam jih to prinaša. Tja grem z željo da se tega tudi sama naučim in da s svojo pomočjo na obraz katerega od otrok narišem nasmeh.”