Arhiv za avgust 2008
Zagotovo ni prihod domov tisti dogodek, ki konča izkusnjo, kot je bila naša. To kar smo tam doživeli, je postalo del nas in upajmo, da nas bo spremenilo vsaj malo (na boljše). Tistim, ki zelite videti slike in videote, pa slisati se malo vec o tej in oni stvari, morda tudi sami pomagati otrokom v Rukagu … tistim sporocamo, da se malo potrpite, ker moramo stvari se urediti in izlusciti najpomembnejse. Bomo pa zagotovo tu objavili kraje in datume predstavitev na katere ste vsi lepo vabljeni. Preberi ostanek članka »
Na kratko sporocamo, da smo bili zadnje dneve brez interneta in da smo zivi in zdravi v Rukagotu (in vecina odebeljeni:)! Ce bo vse po sreci in kot je predvideno, prispemo na Brnik v cetrtek malo po 16.00. Se vidimo na letaliscu Jozeta Pucnika!
Javljamo se s Kahame, kjer smo prenocili. Tokrat je bila pot precej krajsa in bolj dolgocasna, saj smo vzeli firmo, ki jo je priporocal duhovnik in je tako bila voznja skrajsana na 16 ur brez nepredvidenih odstavkov (predvideno je bilo, da bo trajala 21 ur…) Ker smo zamudili edini avtobus ki pelje direktno od tukaj do Burundijske meje, bomo poskusali z lokalnimi avtobusi priti nekako se danes do Ngozija, tam pa smo ze itak skoraj doma. Ce bo vse po sreci se torej v kratkem spet javljamo iz Rukaga, do takrat pa naj nas vse spremlja Bozji blagoslov! Preberi ostanek članka »
Naj samo na hitro sporocim, da se nasi dnevi izven Burundija priblizujejo koncu in da nameravamo jutri narediti vecji del poti nazaj v Rukago ter se kaksno molenkost tam postoriti … Sicer pa smo se tudi na bolj turisticnem delu nase izkusnje Afrike imeli priloznost uciti potrpezljivosti, preprostosti, pa tudi izkusiti razne oblike prevar ter iskrenega prijateljstva. Vec o tem bomo se napisali, za sedaj samo toliko da se ponovno oglasimo. Sicer pa je zanimivo praznovati rojstne dneve na drugih celinah (priporocam – se prihrani pri jedaci in pijaci, ceprav povabis vse znance na jastoga, majhne rakce, morskega psa, kokosove omlete in se kaj eksoticnega:). Hvala vsem za voscila in molitve! Potem ko so uspešno pokrili celoten college (ali lepo slovensko – šolo), so se v petek odpravili v Dar es Salaam, glavno mesto Tanzanije.
Potovanje je bilo menda … zanimivo. Kakih 700 kilometrov so imeli za sopotnike tudi kokoši in zmedenega petelina (ko so sredi noči prižgali luči, je začel kikirikati). Poleg tega jim je iz rezervoarja bencin puščal skoraj v potočkih. Danes okrog 12ih so srečno prispeli na cilj. So ob Indijskem oceanu in z eno nogo že na poti k novim prigodam.
Po precej delavnem tednu je konco prisel vikend, ki smo ga ze kar nestrpno pricakovali. Nina skupaj z Eloiajem nas je povabila naj jo pridemo kaj pogledati v glavno mesto Burundija – Bujumburo.
Sicer smo samo mesto imeli moc videti ze takoj po pristanku na letaliscu, vendar je bila to le nekaksna voznja skozi mesto z nekaj postanki v trgovinah. Petkovo dopoldne je minilo v znamenju cakanja na odhod, ki je bil predviden v zgodnjih popoldanskih urah. Pred tem pa je bilo potrebno dokoncati predvideno delo na strehi sole. |
