Po blagoslovu pri sveti masi na Kodeljevem smo se v cetrtek popoldne odpravili proti Brniku. In ze pri prvem letu je letalo imelo zamudo (kar se je izkazalo za popolnoma obicajen pojav na nasi potiJ).

Na londonsko letalisce Stanstead smo prispeli okrog 19.45 (in 32 sekund) in potem z najcenejsim prevozom (za 8 funtov na vsakega) odsli v center Londona. Tam nam je Urska, ki je ze ekspert za vodenje po Londonu (ce kdo zeli, njena telefonska je: 0038641586299), razkazala Buckinghamsko palaco in Hyde park korner in en slavolok vmes (katerega ime je ze utonilo v pozabo). Tako smo v miru ujeli zadnji metro proti letaliscu Heathrowu (terminal 4) in pocakali na prijaznega decka po imenu Matej Masten. Med cakanjem smo kulturno pojedli slovenske dobrote, ki so nas se cakale v nahrbtnikih (sir, murke – hvala mama Otilija, kruh – hvala mama Marija, prsut – hvala mama BetkaJ). Okrog 1.00 (in 15 sekund), po londonskem casu, smo prevzeli 160 kg prtljage kar je pomenilo, da je bil vsak od nas sedaj odgovoren za nekaj vec kot 50 kg prtljage.

Po uspesnem cekiranju naslednje jutro in srecnem letu z Boeingom 777 (no, pri pristanku smo malo ustavljali z rocnoJ), smo v Nairobiju nelegalno prespali na edinem obmocju s tapisonom. Druzbo so nam delali komarji (morda zato, ker so nekatere luknje, ki naj bi bila okna, bile brez stekla) ter cistilci in varnostniki, ampak ko so si ogledali barvo koze, so nas pustili pri miru (z razliko od crnih sobratov, ki so morali iskati prenocisce drugje).

Zjutraj nam je dan polepsal en stric z Juznoafriske republike, ki je mimogrede prinesel par kokakol in kruhkov ter rogljickov.

Na letalu s Kenije proti Ruandi in nato Burundiju, smo spoznali zgovorno Rose-Mary (antropologinja op. Urske) z Ruande ter Erica z Benina.

Ob prihodu v Bujumburo nas je pricakalo za rentgenom kar precej policajev in carinikov, ki pa so ob pogledu na Karitasove majcke in kape z veseljem pokazali, da lahko gremo naprej. (Pomembno obvestilo: ce boste kje po svetu v tezavah, si samo nadenite Karitas nasmesek (vec o njem ve Urska Purg, katere stevilka je ze zgoraj omenjena), saj se z njim prepreci marsikateri zaplet.)

O nasem bivanju v Burundiju pa vam bo ob priliki vec napisal kdo drug, ker mi Urska gleda pod prste in me preganjaJ.